Elektronika, tehnologija avtomatizacije in povezovanje strojev na internet so močno spremenile možnosti v kmetijski proizvodnji.

Digitalizacija gospodarstva je stranski učinek avtomatizacije serijskega poslovanja v kmetijstvu in uvedbe sistemov upravljanja in nadzora za uravnavanje proizvodnih procesov na podlagi sodobnih tehnologij. V zgodovinskem smislu sta oba vidika stalna spremljevalca kmetijstva, ki ju je rast kmetij že vsaj dve desetletji močneje spodbujala.

Kakovost poslovnega načrtovanja in analiz je odvisna od razpoložljivosti visokokakovostnih informacij. Nadzorni in informacijski sistem za kmetije (FMIS) lahko te informacije zagotovi tako, da omogoča centralno zbiranje in shranjevanje podatkov s številnih področij ter tudi njihovo povezovanje in obdelavo z informacijami, pomembnimi za izvajanje dejavnosti na kmetiji. Podatki, zbrani v sistemu FMIS, so lahko tako notranji (notranja in zunanja trgovina) kot zunanji, pri čemer lahko slednji zajemajo celotno vrednostno verigo, bodisi na horizontalni (med podjetji) bodisi na navpični (nabavni in prodajni) ravni. V tem kontekstu se zelo pogosto uporabljata izraza »masovni podatki« in »kmetijstvo 4.0«. Masovni podatki opisujejo podatke, za katere so značilne predvsem tri dimenzije: obseg (obseg podatkov), hitrost (hitrost, s katero se količine podatkov ustvarjajo in prenašajo) in raznolikost (pasovna širina podatkovnih vrst). Če sta tehnologiji, kot sta precizno kmetovanje in daljinsko zaznavanje, med seboj povezani na podatkovni ravni, se govori o kmetijstvu 4.0. Sistem FMIS, ki temelji na kmetijstvu 4.0, nudi celovito podporno funkcijo za sprejemanje odločitev o poslovnem vodenju.

Trenutno je za kmetijske dejavnosti že na voljo širok nabor podatkov iz različnih sistemov (npr. precizno kmetovanje, živinoreja, meteorološki podatki, normativni podatki za poslovno načrtovanje, trenutne vhodne in izhodne cene itd.). Po eni strani obstajajo tehnične težave pri povezovanju podatkov (pomanjkanje homogenih vmesnikov) in analizi (veliko podatkov, a malo informacij), po drugi strani pa težave pri organizacijski zasnovi izmenjave podatkov ter samostojnosti in varnosti podatkov. Možna bodoča scenarija v slednji točki sta v lastniških, zaprtih rešitvah velikih podjetij in odprtih sistemih, ki omogočajo preprost in brezplačen dostop in izmenjavo informacij (ključna beseda: odprti podatki). Poleg tega je dobra telekomunikacijska infrastruktura (širokopasovni internet) osnovni predpogoj za sisteme FMIS v okviru kmetijstva 4.0. Zato so potrebne centralizirane rešitve, ki omogočajo integrirano obdelavo in izmenjavo informacij ter hkrati pravične konkurenčne pogoje glede lastništva podatkov.